Slovenec Tim Neubauer  finalist posebne oddaje " Langue française" Questions pour un champion in si je pridobil  zasluženo 2.mesto.
Številni člani Društva Slovencev v Parizu smo se udeležili snemanja oddaje,  kaj več pa boste zvedeli, ko si boste ogledali na francoski televiziji 21. marca in  25. marca  oddajo Questions pour un champion, ki jo vodi Juline Lepers.

Vsekakor smo izredno ponosni na slovenskega kendidata! Čestitamo mu iz vsega srca!

Kmalu bo na ogled nekaj slik iz snemanja.

SLIKE SRECANJA

V nedeljo, 12. februarja 2012 je Društvo Slovencev v Parizu pod vodstvom predsednice ge. Ane Stegu Vičič in v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, Hišo slovenske poezije v Tinquexu in Slovensko katoliško misijo v dvorani Slovenskega doma v Châtillonu organiziralo praznovanje Prešernovega dne pod geslom “Govorim, pojem in berem tudi slovensko.”

Proslave so se udeležili:  g. Andrej Rant, veleposlanik, stalni predstavnik Slovenije
pri OECD, ga.Darja Golež,  pooblaščena ministrca, ki je zastopala slovensko  veleleposlaništvo v Parizu, številni sodelavci veleposlaništva, g. Yves Magdic, predsednik društva France Slovénie, pokrajin: Centre, Tourraine, Pays de Loire, predstavniki slovenske katoliške  misije ter  številni pariški Slovenci  s svojimi francoskimi  prijatelji.

Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki sta jo v kapeli Slovenskega doma darovala prof. Edvard Kovač, član skupnosti Emanuel Alek Zwitter ob strežbi domačega diakona
Cirila Valanta.

Kulturni program se je v dvorani Slovenskega doma začel ob 12. uri z Zdravljico, ki smo jo ob spremljavi harmonikaša Marjana Slaviča zapeli vsi prisotni, recitirali pa podpredsednici Društva Nataša Vičič in Lucija Fernandez Škrlj.

V uvodnem govoru je predsednica Društva poudarila pomembnost spoštovanja kulture kot velike osebne in narodne vrednote. Izrazila je veselje nad gojenjem slovenskega jezika v drugi in tretji generaciji izseljencev in zlasti nad ohranitvijo narečij, ki plemenitijo slovensko besedo.

S pesmicami, recitacijami in klavirskimi skladbami so nadaljevali otroci iz družin Vičič-Thiriet, Valant, Slavič-Charrier, Penko-Radigue, Jerkič in Japelj-Carone. Zadnjo otroško točko je vodila Nataša Vičič, ki je otrokom, zbranim na odru, povedala zanimivo zgodbo o živalih.

Sledil je nagovor pooblaščene ministrice ge. Darje Golež, ki nas je spomnila, da se brez kulture slovenstvo ne bi ohranilo – kar najbolje vedo ravno rojaki v tujini. Vsem nastopajočim in organizatorjem se je zahvalila za mladostno zagnanost in navdušenje, s katerima vsakokrat pripravljajo kulturne dogodke za Slovence v Parizu.
Pevsko točko je prispevala francoska pevka Shéhérezade, ki je za to priložnost zapela pesem Vilija Steguja Sanje so moja usoda, uglasbil Jože Trošt. Kasneje je ob spremljavi Liljane Novak na klavirju interpretirala še Žito je zrejlo in nas razveselila z jasno izgovorjavo slovenskega besedila.

V predavanju Prešeren med domoljubjem in svetovljanstvom je slavnostni govornik prof. dr. Edvard Kovač izpostavil Prešernovo globono v kateri je razkril domotožje. To izseljence s Prešernom močno povezuje, saj delijo njegovo izkušnjo, da je bilo nekoč treba pokopati svoje upe in načrte za življenje ter začeti na novo. Prešeren pa nadalje spozna, da je neizpolnjevanje želja del življenja in da je potrebna modrost odraslega za sprejemanje tega dejstva. Domoljubje je univerzalna vrednota vsega človeštva, združeno s svetovljanstvom pa je najbolje izraženo v Zdravljici, kjer Prešeren podaja vizijo harmonije človeka s samim sabo, sočlovekom in naravo. Prav biblična kultura, preko katere Prešeren povezuje svojo rodno Vrbo z Edenskim vrtom in široko poznavanje univerzalne grške in rimske kulture sta mu omogočili, da je naredil ta čudoviti spoj med domoljubjem in svetovljanstvom.  

V nadaljevanju je Mateja Bizjak Petit, pesnica in direktorica Hiše slovenske poezije v Franciji na kratko predstavila prvo leto delovanja Hiše slovenske poezije, odprte junija 2011: v preteklih mesecih je Hiša gostila devet slovenskih pesnikov in pripravila več kulturnih dogodkov, povezanih s Slovenijo ter prireja neformalne tečaje slovenščine. Kratki predstavitvi so sledile recitacije sodobne slovenske poezije.

Nazadnje je Meta Klinar, lektorica slovenščine na Inalcu (Institut za vzhodne jezike in civilizacije na eni od pariških univerz) na kratko predstavila študij slovenskega jezika na tej ustanovi, njegov predmetnik in potek, povezovanje s študenti iz Slovenije in kakšni so francoski študenti, njihovo predznanje, motivacija in način študija; dva od teh sta se sama predstavila in recitirala slovensko poezijo po svojem izboru.

Po zaključku uradnega dela se je začel družabni,  znova se je oglasila harmonika in tudi Shéhérezade je zapela nekaj francoskih šansonov.

Slovenski kulturni dan v Parizu je minil v veselem, sproščenem in prijateljskem vzdušju, med katerim smo okrepili prijateljske vezi, ki nas povezujejo, in stkali nekaj novih. S hvaležnostjo  v srcu se spominjamo tega dogodka in vzklikamo: »Še na mnoge take dni – naj Društvo raste in živi!«.
SLIKE SRECANJA

Meta Klinar

Pariški Slovenci so se poslovili od starega leta v družbi glasbene skupine Lojze Bajc s prijatelji iz Il. Bistrice in okolice

  Piše Dimitrij Bonano

Po dokaj dolgem potovanju, s precejšnjimi neprijetnostmi zaradi snega na cestah pod vrhom Mont Blanca, smo prispeli na obisk k Društvu Slovencev v Parizum . Gostoljubni gostitelji Jože Mevlja upravnik Slovenskega doma in člani Društva, ki ga vodi predsednica ga. Ana Stegu Vičič, so se potrudili, da bi bilo gostom kar najlepše in ob pomoči Vičič Karla je potekal obisk mestnih znamenitosti, ter kljub slabemu vremenu ogled svetlobnega razkošja v slogu »Paris by night«.

Osrednji dogodek je seveda potekal v znamenju silvestrovanja. Pričel je zvečer z zahvalno sv. Mašo. Pridiga lazarista g. Leopold Valanta se nam je v premajhni in skromni, a lepi kapeli v prostorih slovenskega doma vtisnila v srce in tega ni bilo mogoče skriti. Očividno so bili pariški Slovenci izredno veseli gospoda Leopolda, ki je zjutraj priletel iz Kanade, kjer je v različnih krajih maševal za kanadske Slovence. Zdelo se mi je, da pri izseljencih tudi ta daritev poteka drugače kot v matični domovini; lahko bi rekli, da so njene »razsežnosti« tu veliko bolj poudarjene kot v Sloveniji ... G. Leopoldu je pri daritvi pomagal diakon g. Ciril Valant, s svojim petjem pa sta sodelovali tudi obe pevki bistriške skupine: Jerica Strle in Magda Logar.

Levji delež pri organiziranju in izvedbi zabavnega večera s plesom, oziroma noči, ki je potekala v dvorani Slovenskega doma, je kot ponavadi pripadel ožjemu vodstvu Društva. Naj mi bo oproščeno zaradi pomanjkljivosti, saj bom navedel samo nekaj imen neutrudnih entuziastov, ki sem si jih zapomnil: Vičičevi, Penkotovi, Prosenovi ... Niti dogajanja so imenovani čvrsto držali v rokah. Nedvomno pa je velik delež pri uspehu pripadel tudi vsem prisotnim, ki so skupaj z ansamblom Lojzeta Bajca in še posebej s pevko in animatorko Jerico Strle sodelovali kot uigrana ekipa ter ustvarili vzdušje, ki je poplačalo ves trud organizatorjev. Znani stari napevi so se vrstili, cela dvorana je pela, v nekem trenutku so »zapele« kar štiri harmonike skupaj, saj se je muzikantom pridružil tudi častni predsednik društva Marjan Slavič. Verjamem, da je bil zadovoljen tudi sponzor novoletnega plesa g. Josip Kazalac.

Čas se je pomikal kot za stavo. Mi muzikanti tega sploh opazili nismo. Bilo nam je lepo do zgodnjih jutranjih ur.

Vabimo vse, ki bodo letos obiskali Domovino, da se nam oglasijo. V imenu skupine Lojze Bajc in prijatelji še enkrat hvala in nasvidenje.

Dimitrij Bonano

Ilirska Bistrica

V mestu Tinqueux, pri Reimsu, je v okrilju ustanove »Centre Culturel de Tinqueux«, ki ima že 50. letno tradicijo in je član Mednarodne federacije hiš poezije (MAIPO), ustanovljena Slovenska hiša Poezije v Franciji.

Z ustanovitvijo Hiše slovenske poezije v Franciji se tako na svoj način priključujemo praznovanju 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije.

V Hiši slovenske poezije trenutno urejamo dokumentacijski center - knjižnico slovenske poezije in literature v originalu in prevodu. V kratkoročnem načrtu imamo: srečanja, branja, gostovanja, predstavitve in v daljšem roku Festival "Fragment", ki bo namenjen druženju slovenskih in francoskih avtorjev.

Hiša slovenske poezije bo tako prva uradna in stalna vitrina slovenske literature v Franciji.

Njeno ustanovitev moralno podpirata Veleposlanistvo RS v Parizu in Društvo Slovencev v Parizu.

Mateja Bizjak Petit

za Hišo slovenske poezije v Franciji

Centre Culturel, Centre de Créations pour l'Enfance -

8 rue Kléber, 51430 Tinqueux -

FRANCE -

Tel.+33 3.26.08.13.26